Prijateljica se je potožila, da je že dolgo na položaju v službi, ampak se ji zdi, da ne napreduje. Ko opazuje druge sodelavce, se ji zdi, da so vsi kar v istem košu, čeprav ima ona zelo veliko več izkušenj od vseh. Ima tudi velik ugled in vsi jo upoštevajo, ampak ona čuti, da ni to ta pravo. Potem pa sem ji povedala, da obstaja coaching, s katerim si lahko zelo pomagaš.

Moj bivši sodelavec se je tudi odločil za coaching za hitrejše napredovanje v službi in je kar naenkrat zelo napredoval. Ko sem se pogovarjala z njim, je povedal, da mu je coach zelo pomagal, da se je sam sprogramiral. Pokazal mu je, da je potrebno ukrepati in da je razmišljanje premalo. Kot prvo pa je potrebno coaching vzeti kot nekaj, kar ni terapija. Pomaga ti, da prepoznaš sam sebe. Njemu ni postavljal nobenih nasvetov in teorij. Več ali manj mu je postavljal samo vprašanja in on je potem sam izbrskal odgovore iz sebe. Tako je bil prisiljen iskati lastne rešitve. Vse to mu je prinašalo tudi večjo samozavest in opazil je spremembe na osebni rasti. Izboljšala se mu je komunikacija in postajal je vedno bolj priljubljen. Tako je s časom zelo napredoval in potem so ga celo sprejeli na drugo višjo vodilno mesto. Prijateljica si je coaching predstavljala drugače, da bodo z njo govorili o preteklih travmah pri neuspehih in jo poskušali spreminjati. Zdaj, ko je bolj jasno videla, da gre za ukvarjanje predvsem s prihodnostjo in da ti pomagajo, da sam izbrskaš svoje potenciale na plan, je pričela razmišljati, da bi si najela coacha, saj je njena želja res velika, da bi napredovala v službi, ker se ji zdi, da ima res dosti sposobnosti, vendar jih ne zna spraviti na plano.
Ponudila sem ji, da ji lahko dam kontakt mojega bivšega sodelavca, ki bi ji bil pripravljen svetovati coacha, kateri je njemu zelo pomagal. Strinjala se je in že v popoldanskem času sem ji posredovala kontakte.