Ko sem končala študij, sem začela hoditi na razgovore za delo, tako sem šla na razgovor za delo v trgovini in so mi še isti dan javili, da so se odločili zame. Drugi dan sem morala priti na uvajanje in potrebna je bila delovna obutev, kot bi se sama najlažje izrazila, morala sem imeti pete. Moram priznati, da me je kar malo presenetilo, ker sama nisem nosila pet in sedaj bi jih morala vsaki dan.
Ker sem na prakso, morala iti kakšnih 10 minut paše, saj je bila trgovina v mestu in sem morala parkirati stran, je moja delovna obutev pristala v torbi, tako da nisem do tja hodila v petah, ker sem vedela, da bi me pošteno bolele noge. Tako sem se preobula, ko sem prišla v trgovino.
Moram priznati, da so bili začetni dnevi zame zelo naporni, mene so noge, ko sem končala delat tako pekle in bolele, da sem kasneje v avtu dobesedno vozila bosa. Kar zmrazilo me je, ko sem pomislila, da bom naslednji dan, morala spet nositi pete, ker je bila delovna obutev nujna, vendar sem zdržala.
Tako lahko rečem, da sem en teden trpela muke, ker so me noge tako pekle, dobila sem žulje, potem pa sem se počasi navajala, ker sem itak vedela, da bo to moja delovna obutev za vsak dan, morala sem se sprijazniti. Dobro je bilo samo to, da sem si kasneje kupila čevlje, ki so imeli majhne pate in sem jih lahko lažje nosila.
Koliko sem jaz takrat prenosila pet in kako sem se navadila na njih, sploh mi kasneje ni bilo več težko delati v službi 8 ur v petah, kar si na začetku nisem niti predstavljala, kako bo to možno. Tako je, če nadrejeni, dajo pogoj delovna obutev v petah, lepo izgleda, to mora priznati vsak, navaditi se na njo pa je drugo, rabiš čas.