Za artrozo kolena sem prvič slišal nekaj časa nazaj, ko je to prizadelo mojega očeta. Kar nekaj časa je tožil, kako ga koleno vedno bolj boli. Ker pa ni bil ravno človek, ki bi se takoj odpravil k zdravniku, je seveda kar malo preveč zavlačeval pred obiskom zdravnika. To pa je bil zanj še posebej problem zaradi tega, ker je bil precej velik navdušenec nad košarko, ter se je vsak teden, tudi po večkrat odpravil na kakšno rekreacijo. A ko ga je enkrat začelo mučiti koleno, se kar ni več moral odpravljati na rekreacijo.

Tedaj sem ga končno uspel prepričati, da se je odpravil do zdravnika. Tam pa je dobil tisto nesrečno novico, da je to artroza kolena. Sprva je bil tako on, kot tudi jaz, zmeden. Noben od naju ni pravzaprav razumel, kaj točno je artroza kolena. A zdravnik mu je lahko hitro razložil, da gre za kronično bolezen sklepov. Tedaj pride do obrabe hrustanca v kolenskem sklepu, kar povzroča te bolečine, ki jih je občutil.
Nato se je začelo zdravljenje. Na žalost seveda ni kar tako kakšnega zdravila, ki bi ga lahko vzel, ter bi bila artroza kolena pozdravljena. Šlo je za dolgotrajen proces. Začel je z vajami, fizioterapijo, hladnimi obkladki za tiste čase, ko so ga bolečine čisto izmučile in tako dalje. Kupil si je tudi opornico za stabilizacijo sklepa, tako da se je lahko začel malo več gibati. Gibanje je bilo namreč tudi precej pomembno za napredovanje, oziroma okrevanje. Po nekaj tednih, oziroma po kakšnih dveh mesecih strogega držanja vaj za stabilizacijo in krepitev sklepa, v povezavi s fizioterapijo pa mu je le uspelo svoje koleno spraviti nazaj v red.
Tedaj se je lahko končno spravil nazaj na rekreacijo. Od začetka se je seveda precej pazil, ter ni pretiraval, a danes je njegovo koleno kot novo, kakor da se ne bi nič zgodilo.