Imunoterapija ali imunoonkologija v onkologiji velja za nov način zdravljenja raka, in sicer z uporabo zdravil. Ta za boj proti raku izkoriščajo imunski sistem telesa. Tovrstna zdravila torej na različne načine poskrbijo za aktivacijo človekovega imunskega sistema, tako da je ta zmožen učinkovito prepoznati in s tem tudi uničevati rakave celice.
Za razliko od drugih metod zdravljenja proti raku se imunoterapija torej osredotoča predvsem na imunski sistem telesa namesto na sam tumor. Imunskemu sistemu zagotavlja selektivno prepoznavanje ter napadanje rakavih celic. Imunski sistem torej opremi z dolgoročnim spominom. S tem se nenehno prilagaja raku, s čimer pa se seveda omogoča trajno, dolgoročno odzivanje na tovrstno bolezen.
Tovrstna terapija lahko deluje na več različnih načinov. Lahko poskrbi za zaustavitev ali upočasnitev rakavih celic, lahko pomaga zaustaviti širjenje raka v druge dele telesa, nudi pomoč, da lahko imunski sistem deluje veliko bolje ter uničuje rakave celice.
Glavne vrste imunoterapije se lahko delijo na cepiva proti raku, na zdravljenje z monoklonskimi protitelesi in na nespecifične imunoterapije. Omenjena cepiva pa so v različnih raziskovalnih fazah. Med nespecifične imunoterapije sodijo interlevkini in interferoni.

Prve raziskave ter pozitivni rezultati s tovrstno terapijo so bili vidni na področju zdravljenja melanoma. Dejstvo pa je, da imunoterapija ne učinkuje pri vseh bolnikih z rakom. Znanost o tej metodi je še vedno na razvojni stopnji, posledično so številna vprašanja s tega področja še vedno brez primernih odgovorov.
Na sploh imunoterapija velja za nov način zdravljenja raka. Svoj preboj je tehnika dosegla v zadnjih nekaj letih, pokazali so se že številni učinki pri zdravljenju različnih vrst raka. Prihajajo pa še novi podatki o učinkovitosti, tudi v kombinaciji z drugimi pristopi oziroma načini zdravljenja omenjene bolezni.