
Bilo je toplo pomladansko jutro. Sprehodila sem se po vrtu, ki smo ga nedavno lepo očistili.
Ob koncu parcele se je pokazal lep prostor, kjer bi lahko stala vrtna uta za shrambo kakšnega vrtnega orodja in notri bi bila lahko postavljena miza za druženje. Ideja ni bila slaba, lahko jo realiziramo, je rekel mož. Namenila sva se v najbližji vrtni center pogledat, kako izgleda vrtna uta, če imajo mogoče kakšno razstavljeno. Imeli so kar nekaj modelov sestavljenih.
Bile so različnih oblik in iz različnih materialov. Najlepši videz so dajale lesene je pa res, da je z leseno uto največ dela, potrebno jo je barvati in zaščititi proti škodljivcem n tudi vlago. Takoj zraven je bila razstavljena kovinska vrtna uta iz jekla in aluminija. Tudi tukaj smo takoj odkrili slabe in dobre strani. Zelo je dobra v trajnosti in zahteva malo vzdrževanja ima pa to slabo lastnost, da se čez poletje pogreva in pozimi je hladna. Zanimala sva se še za betonsko in iz kompozitnih materialov, z obojim je zelo malo vzdrževanja, gre le za sam izgled. Odločila sem se, da bo bila naša vrtna uta kar iz kompozitnih materialov, ki daje videz lesa, ima dolgo življenjsko dobo in kar je zelo pomembno nima velikih stroškov vzdrževanja. V uto bomo vgradili veliko panoramsko okno, izgled bo bol moderen minimalističen in v notranjosti bo imela tudi prostor za druženje poleg shrambe za različna orodja in stvari.
Z možem sva poiskala dobavitelja in izrazila želje, kakšna bi naj bila naša vrtna uta po naročilu. Vse kar sva si zaželela so lahko naredili zato sva sklenila nakup. Potrebno je bilo samo počakati in doma pripraviti prostor, kjer bo stala. Vedno bolj sem se je veselila. Šla sem v nabavo za stole in veliko mizo. Kupila sem okrasne blazine.
Z omaro bomo ločili prostor za druženje. Vse je bilo nared samo je bilo potrebno počakat na datum dobave.