Že od malih nog sem vedno govorila staršem, da si želim živeti na Obali. Obala je bila definitivno nekaj, kar sem se vedno veselila. Čisto vsako poletje sem komaj čakala, da gremo na morje, saj sem se tam nekako najboljše počutila. Moji starši so si to očitno res zelo dobro zapomnili, saj so mi kasneje v življenju res naredili veliko presenečenja.
Ko sem končala študij sem začela iskati službo in starši so mi kar naprej govorili, da naj iščem službo nekje na Obali. Definitivno mi ni bilo jasno, zakaj so tako pritiskali name, ne glede na to, da sem vedela, da nimam dovolj denarja za takšno selitev. Tam seveda nisem poznala nobenega, kar je pomenilo, da bi morala začeti iz nule. Morala bi si poiskati stanovanje in prav tako službo, kar je pa seveda danes zelo težko dobiti brez kakršnih koli vez.

Službo sem načeloma našla zelo hitro in res sem jo našla na Obali. Seveda pa me je zgrabila panika zelo hitro, saj sem vedela, da se bom morala tja voziti vsak dan, kar pa mi ni bilo najbolj všeč. V tistem momentu pa so me seveda presenetili moji starši. Starši so mi rekli, da so že nekaj časa nazaj kupili stanovanje na Obali in da so ga želeli skriti pred mano, dokler ne bo pravi čas za to. Jaz sem bila vsaj sebe, saj nisem morala verjeti, da so kupili stanovanje na Obali in da je to stanovanje na Obali je bilo namenjeno meni. Nisem točno vedela, kaj naj si mislim, a hkrati sem bila res zelo čustvena, saj so si starši zapomnili, da sem si vedno želela živeti na Obali. Tudi oni so mi rekli, da so me vedno videli živeti tam, saj so me videli že od malih nog, kako sem se obnašala, ko sem bila nekje blizu morja. Seveda sem jim bile za to večno hvaležna, saj so mi uresničili vse sanje, ki sem jih kadarkoli imela.